IVAN CANKAR NA KLANCU PDF

Leven[ bewerken brontekst bewerken ] Ivan Cankar werd op een heuvel in Vrhnika geboren als achtste kind van een proletarisch handelsgezin. Zijn vader verdiende zijn brood als kleermaker, wat hij echter niet lang volhield. Hij liet de productie vallen rond de tijd dat de confectie haar intrede deed in Vrhnika. Zijn moeder, die alleen met de kinderen overbleef, moest nu het gezin onderhouden.

Author:Mikazil Vosar
Country:Maldives
Language:English (Spanish)
Genre:Environment
Published (Last):4 October 2010
Pages:209
PDF File Size:20.15 Mb
ePub File Size:8.12 Mb
ISBN:814-6-87127-384-3
Downloads:11248
Price:Free* [*Free Regsitration Required]
Uploader:Gukinos



Iskali so jo, ni je bilo. Kakor v grobu je bilo tam — tiho, zadehlo, vzduh je bil poln trohnobe. In v tej samoti se je Francka izpremenila. Tudi njen glas je bil mehak, miren, skoro pretih. Zgodilo se je, da je gledala tudi Francka skozi okno na belo poslopje nasproti. Dolinica je bila majhna, podolgastemu kotlu podobna, ki se je odpiral samo na eni strani. Tod okoli ni takih obrazov Sklonil se je nekoliko in ji je pogledal pazljivo v obraz.

Kod si hodila tako dolgo, kaj nisi mislila name? Takrat sem pokleknil in sem zajokal: umrla je in vse je umrlo z njo. Njena slika visi v moji sobi. Vstala sta in sta se izprehajala kakor brat in sestra, roko v roki. Tako je sedla in on jo je slikal.

Tako je nastopila jesen. Tla so bila pokrita z oklestjem, z nezrelimi orehi, z mokrim listjem. Od drevja so padale debele kaplje — padale so tako trdo z lista na list, kakor da bi tolkli vodebi ob debla. Voda je bila narasla, segala je visoko do brega in umazani rumeni valovi so pljuskali skoro v visoko travo med vrbami.

Zapihal je veter, drevje se je treslo, pripogibalo, mrzle kaplje so padale Francki na obraz, na roke in zadrgetala je. Sedla je na klop, kjer sta zmerom sedela; klop je bila mokra in kapalo je neprestano dol. Oprosti mi, da te ljubim in pridi! Slekla se je in je legla. Opravila se je hitro in je odprla duri. Vzpela se je in je gledala. Videla je visoko, razsvetljeno, nezagrnjeno okno in skozi okno veliko, gosposko opravljeno sobo.

O njej sta govorila, veselo in razposajeno, gledala sta k njej gor in sta se smejala. Dajte mi miru! Temnilo se je zmerom bolj, oblaki so prepregli.

FISICA GENERAL HECTOR PEREZ MONTIEL TERCERA EDICION PDF

Ivan Cankar

.

APHRODITE MANARA PDF

Ivan Cankar : Na klancu

.

Related Articles